Zbirko črtic enega najvidnejših slovenskih avtorjev Ivana Cankarja (1876-1918), čigar letos praznujemo stoletnico smrti, bo predstavila urednica knjige Marija Mitrović, slavistka ter strokovnjakinja za srbsko, hrvaško in slovensko kulturo in sociolog ter pisatelj Igor Škamperle.
Črtice v zbirki Na otoku, ki pri založbi Založništvo tržaškega tiska prvič izhajajo v italijanščini s prevodom izpod peresa Paole Lucchesi, želijo predstaviti drugačnega Cankarja, verjetno manj poznanega tudi med slovenskimi bralci. Gre za izbor črtic iz različnih zbirk, ki jih je Cankar napisal med leti 1899 in 1913, v katerih se odsevajo univerzalni problemi, ki niso značilni samo za okolje, iz katerega izvira pisatelj, temveč tudi, kot pri pravih klasikih, v literarni jezik prenašajo probleme, ki nas pestijo tudi danes, nas, ki nismo nujno vezani na Cankarjev čas in kraje njegovega bivanja. To je moderen avtor, ki po eni strani spominja na Gogolja, Čehova in Kafko, po drugi, kot je podarila avtorica spremne besede Marija Mitrovič, pa je tudi blizu prozi srbskega pisatelja Danila Kiša in njegovi Enciklopediji mrtvih.
Marija Mitrović je bila redni profesor slavistike najprej v Beogradu (do leta 1993), potem na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Objavila je zgodovino slovenske književnosti od srednjega veka do današnjih dni (Pregled slovenačke književnosti, 1995; predelano in prevedeno v nemščino Geschichte der slowenischen Literatur, Celovec, 2001). Je avtorica preko sto znanstvenih raziskav in esejev na področju srbske, hrvaške in slovenske književnosti in kulture. Uredila je več knjig o podobi Trsta v srbski kulturi in književnosti: Sul mare brillavano vasti silenzi (Na morju so se svetile obširne tišine, Trst 2004), Svetlost i senke. Kultura Srba u Trstu (Svetloba in sence. Kultura Srbov v Trstu, Beograd 2007), Cultura serba a Trieste (Srbska kultura v Trstu, Argo, Lecce 2009).
Igor Škamperle je slovenski sociolog, pisatelj in alpinist. Leta 1990 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Študij je nadaljeval v Perugi in v Firencah, kjer je raziskoval družbene in kulturne spremembe v času renesanse in kozmološko misel Giordana Bruna. Od leta 1999 predava na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Znanstvenoraziskovalno se ukvarja s sociologijo znanosti, teorijo simbolov, zgodovino idej, kulturno zgodovino ter religijo in kulturo v obdobju renesanse. Njegovo najpomembnejše delo na znanstvenem področju je Magična renesansa, v katerem predstavlja magično-mitološko strujo evropske renesanse ter analizira njen zaton z nastopom klasicizma. Škamperle je tudi pisatelj. Njegova najpomembnejša romana sta Sneg na zlati veji (1992, ponatis 2018) in Kraljeva hči (1997).