Triinpetdeseti Festival Borštnikovo srečanje v zaključku programa gosti gledališče Compagnia Pippo Delbono, ki bo s podporo Italijanskega inštituta za kulturo uprizorilo dve predstavi na sporedu 27. in 28. oktobra. Obe sta v italijanskem jeziku z nadnapisi v slovenščini, karte so naprodaj na spletni strani www.borstnikovo.si.
Vangelo (Evangelij), ki je na spored v soboto, 27., je koralno in multimedijsko delo, kjer mednarodno priznani umetnik Pippo Delbono uprizarja svoj osebni in konfliktni odnos do vere. Vzgib za predstavo izhaja iz prošnje avtorjeve matere tik pred smrtjo, da ustvari predstavo osnovano na Evangeliju, češ da ima sodobni čas obupno potrebo po sporočilu ljubezni. Delbonov odgovor je performans osredotočen na konceptu svobode.
Delbono ponuja svojo osebno interpretacijo krščanske misli, ki preseneča, ker odlomke Evangelija odigrajo, berejo, komentirajo, vpijejo v kontekstu scen, ki jih oblikujejo igralci. Performans spremlja na zaslonu predvajana projekcija z video materiali posnetimi v sprejemnem centru prebežnikov PIAM v Astiju ter s citati vse od Sv. Avguština do Pasolinija, pa do sodobnih kantavtorjev in muzikalov. Prevladuje namen, da bi se besedo dalo zadnjim, izobčencem, ljudem, ki trpijo. Med njimi nekateri odigrajo sceno z avtorjem kot npr. afganistanski mladenič, ki pripoveduje o begu iz svoje dežele ter bivši študent Delbonove matere, ki ima Downov sindrom.
Pippo Delbono (Varazze, 1959) je eden bolj vplivnih in originalnih sodobnih gledaliških umetnikov. Avtor, igralec in režiser že več kot trideset let deluje na križpotju gledališča, glasbe, plesa in filma, kjer uprizarja predstave, ki niso le postavitve tekstov, ampak popolne kreacije uresničene z ekipo sodelavcev – skupino Compagnia Pippo Delbono, ki je bila ustanovljena na začetku 80-ih let in ostaja in raste v času. Skupina je gostovala v več kot petdesetih državah po svetu, gostili so jo na številnih mednarodnih gledaliških festivalih, bila je izbrana za mnoge retrospektive.
V svojem delu je Delbono raziskoval odnose med javnim in zasebnim prostorom, med zgodovinskimi vidiki in avtobiografskimi elementi: Evangelij je še dodatni korak v to smer. Performans zaznamuje poseben odnos z glasbo začenši z raziskovanjem človeškega glasu in besede, ki so v interakciji s posnetki glasbenikov kot so Enzo Avitabile, Alexander Balanescu, Petra Magoni, Antoine Bataille in Piero Corso.