Razstava Roma Aeterna na ogled v prostornem atriju Narodnega muzeja ponuja 34 dragocenih kiparskih del iz obdobja od 1. st. pr. n. št. do 18. st., ki predstavljajo umetnostni in slogovni razvoj v Rimu, razvrščene pa so po kronološkem redu.
Obsežna zbirka Fundacije Dina in Erneste Santarelli, od koder prihajajo razstavljene umetnine, obuja tisočletno rimsko izročilo, razširjeno v Večnem mestu v renesansi, navado pa ga najdemo že pri rimskem plemstvu v cesarski dobi. Kipi, največkrat kopije grških izvirnikov, so bili razstavljeni v zasebnih hišah in so zrcalili željo po okraševanju prostorov in družbenem prestižu.
Renesansa v Rimu je od srede 15. stoletja odražala veličasten zgodovinski proces in miselnost, osredotočeno na klasično kulturo in njene oblike. Vnovično alegorično in moralno ovrednotenje antične misli, ki si je za svoj cilj zastavilo popolno vsrkanje klasičnega sveta in njegovo uskladitev z verskimi zahtevami, se je sklenilo približno sredi 14. stoletja, s Francescom Petrarco. To je določilo konec srednjega veka, obenem pa je tedaj prevladal pogled, ki je prav v antičnem Rimu našel zanos za vznik nove omike, ki so jo zgodovinarji pozneje poimenovali renesansa. Enotni kriterij za izbor razstavljenih del je priklicati v spomin prisotnost antične dediščine skozi stoletja, ki jo povzema naslov Roma Aeterna.
Projekt je nastal s podporo Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani. Predstavlja pomenljiv primer partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem pri širjenju italijanske dediščine po svetu. Razstava, ki jo je uredila Daniela Ricci, je na ogled od 4. junija do 3. novembra 2019.